Vam krvavijo dlesni in vas zanima kako napredovalo parodontozo imate?

Vam pri nitkanju krvavijo dlesni? Zelo verjetno krvavenje ni znak občutljivih, temveč vnetih dlesni, morda celo parodontalne bolezni.

Le s pogledom v usta ali pri pregledu zob ne moremo ugotoviti ali so dlesni vnete, še manj pa kako globoki so žepki. Za parodontozo je značilno poleg krvavitve tudi to, da se topi kost kamor so vraščene korenine zob. Dobro vraščeni zobje so trdni. Pri parodontozi – parodontalni bolezni pa kost zaradi vnetja v obzobnih žepkih izgineva, se topi. Tako zob nima več opore v kosti in lahko postane majav.

Poleg pregleda ust in zob je zelo pomembno vedeti kakšno je stanje obzobnih tkiv. Kadar pri pregledu ust in pri čiščenju zobnih oblog zaznamo povečano krvavitev, ki je pri zdravih dlesnih ne zaznamo oz. kadar zaznamo obzobne žepke je zelo pomembno narediti parodontološki pregled.

Pri parodontološkem pregledu s posebno elektronsko sondo izmerimo oziroma zabeležimo:

• globine žepkov na šestih mestih okrog  vsakega zoba
• izmerimo koliko se je dlesen umaknila
• zabeležimo stopnjo majavosti zob
• zabeležimo stopnjo krvavitve
• zabeležimo morebitno gnojenje iz obzobnih žepkov
• zabeležimo prizadetost razcepišč korenin pri večkoreninskih zobeh
• zabeležimo prisotnost zobnih oblog

Glede na to kaj nam pokaže parodontološki pregled se odločimo za načrt zdravljenja parodontalne bolezni.

Vam krvavijo dlesni in ne veste ali imate morda že napredovalo parodontalno bolezen? Naročite se in pregledali vas bomo: 031 656 901.

Ne spreglejte znakov parodontalne bolezni - parodontoze

Parodontoza – parodontalna bolezen pogosto poteka čisto tiho. To pomeni, da se težave pojavijo tako pozno, da jo prepoznamo šele ko je že napredovala.

Glavni opozorilni znaki, da imate morda parodontalno bolezen:

• Imate rdeče, napete, zatečene dlesni, lahko tudi boleče dlesni. Lahko delujejo svetleče.
• Pri ščetkanju, nitkanju in čiščenju z medzobnimi ščetkami opazite kri. Lahko tudi pri žvečenju trše hrane.
• Dlesni se krčijo in umikajo . Zobje izgledajo vse daljši ali pa imate občutek da izraščajo oz. lezejo ven.
• Zobje so se začeli majati.
• Pojavili so se razmaki med zobmi.
• Opazili ste gnoj med zobom in dlesnijo.
• Opazili ste vnetje v ustih.
• Imate neprestan slab zadah.
• Opazili ste spremenjen ugriz.
• Opazili ste, da proteza ne sede več dobro na zobe.

Parodontalna bolezen je bolezen milijonov ljudi po svetu. Mnogi med njimi ne vedo, da jo imajo.

Imate katerega od znakov parodontalne bolezni? Naročite se: 031 656 907

POKLIC ZOBOZDRAVNIK - DOKTOR DENTALNE MEDICINE

Ali ste vedeli?

Da postaneš zobozdravnik - doktor dentalne medicine po 6 letnem študiju na Medicinski fakulteti - smer dentalna medicina.

Včasih se je zobozdravniku reklo stomatolog in dentalni medicini stomatologija, smer študija na Medicinski fakulteti pa se je imenovala smer stomatologija.

Ker so usta del našega telesa in komunicirajo tako s svetom, ki nas obdaja kot z notranjostjo našega telesa seveda študij obsega tudi znanja splošne medicine v obsegu da zobozdravnik lahko opravlja posege v ustih varno za pacienta. 

V 6 letih študija študent dentalne medicine, bodoči zobozdravnik osvoji znanja iz sledečih ved / predmetov: nekateri strokovni predmeti trajajo več semestrov, večinoma pa obsegajo tako predavanja kot praktično delo, seveda pod vodstvom in nadzorom v učnih ustanovah.

Anatomija Anestezija in reanimacija - medicina Biokemija I. ,II. Biologija celice Biofizika Čeljustna in zobna ortopedija Dermatovenerologija Družinska medicina Farmakologija Fiksna protetika Fizikalna medicina in rehabilitacija Fiziologija II. letnik Ginekologija in porodništvo Gnatologija Higiena Histologija z embriologijo Humana genetika Infekcijske bolezni in epidemiologija Interna medicina Kirurgija Medicina v izrednih razmerah - samo izbirni predmet

Medicinska deontologija s filozifijo 
Medicinska terminologija 
Mikrobiologija in imunologija 
Nevrologija 
Oftalmologija 
Onkologija in radioterapija 
Oralna in maksilofacialna kirurgija 
Ortopedija 
Otroško in preventivno zobozdravstvo 
Otorinolaringologija 
Patologija 
Patološka fiziologija 
Pediatrija - osnovni in izbirni program 
Predklinčina protetika 
Psihiatrija 
Psihologija 
Radiologija 
Snemna protetika 
Socialna medicina 
Sodna medicina 
Ustne bolezni in parodontologija 
Zgodovina medicine in stomatologije 
Zobne bolezni in normalna morfologija zobnega organa

Po končanem programu sledi še staž v učnih ustanovah in strokovni izpit.

Delo zobozdravnika v praksi si lahko ogledate na www.zobzdravstvo.com 

Vir kataloga : http://www.mf.uni-lj.si/vsebina/menu1/175 

POVEZAVA MED TOBAKOM IN KARIESOM PRI NAJSTNIKIH

Raziskave kažejo na to, da lahko povežemo porast kariesa pri najstnikih, ki uporabljajo tobačne izdelke. Tako izdelke za kajenje, kot tobačne izdelke, ki niso za kajenje. Raziskava je zajela 10.068 adolescentov – najstnikov starih med 16 in 19 let v obdobju 6 let na Švedskem.

Raziskava je pokazala da je uporaba tobaka pomembno povezana s porastom prisotnosti kariesa že v obdobju treh let ne glede na socialno ekonomski in geografski položaj najstnikov.

Vir: http://www.medscape.com/viewarticle/808963?src=wnl_edit_tpal

Zalivanje in plombiranje zob

Zalivanje in plombiranje zob

Nekateri zobje imajo na griznih ploskvah grabenčke (fisure), ki so zelo globoki, se pogosto temno zabarvajo in jih tudi pri zelo skrbnem ščetkanju ne moremo temeljito očistiti. Zato te grabenčke zalijemo.

Zalivanje je postopek, pri katerem grabenčke najprej profesionalno očistimo in nato zalijemo s posebnim zalivanju namenjenim kompozitnim materialom.

Začasne plombe imajo namen zapore zoba pri zdravljenju in zaščiti zob v času do dokončne oskrbe, kadar je potrebno zaradi drugih posegov ali okoliščin dokončno oskrbo zoba odložiti.

Stalne plombe naredimo, kadar nam razmere dopuščajo dokončno oskrbo zoba s plombo.

Pravilna tehnika čiščenja zob

Pacienti pogosto tožijo: »Uporabljam najmehkejšo ščetko, a mi še vedno krvavijo dlesni.« Dlesni krvavijo, kadar zobna obloga ni bila ustrezno odstranjena, to pa je odvisno od kombinacije izbire zobne ščetke in tehnike čiščenja. Le pravilna tehnika čiščenja ob sočasni uporabi ustrezne oblike, velikosti in mehkobe zobne ščetke zagotavlja zdrave dlesni in zobe brez kariesa. Grizne ploskve zob ščetkamo v smeri loka zob. Vsak gib naredimo desetkrat. Kadar vodimo ščetko po griznih ploskvah zob v smeri proti zadnjim zobem, se vlakna nagnejo naprej in izpustijo zadnji zob, zato je prav, da vlakna zobne ščetke nastavimo za zadnji zob in napravimo poteg po zobnem loku proti sprednjim zobem. To ponovimo desetkrat. Stranske ploskve zob vedno ščetkamo od dlesni proti zobu, torej od rdečega proti belemu. Tako očistimo ploskve zob z zunanje (lične) strani in enako naredimo na ploskvah zob z notranje (ustne) strani. Notranjo stran sprednjih zob ščetkamo tako, da držalo obrnemo pokonci in ščetkamo od dlesni proti zobu. Vsak poteg na enem mestu naredimo desetkrat. Najbolje je, da število potegov štejemo, saj bomo tako zagotovili, da bo ščetkanje res temeljito in bo trajalo tri minute.

Za čiščenje zob, ki niso izrasli v ravni vrsti (prekrižani zobje, navznoter ali navzven pomaknjeni zobje, zasukani zobje, večje vrzeli ali zelo tesno stanje, delno izrasli zobje, razgaljena razcepišča korenin ...), so na voljo specialne zobne ščetke različnih oblik:

• tanka ščetka s kupolasto prirezanimi ali koničasto prirezanimi vlakni v treh mehkobah,
• ozka zobna ščetka z le dvema vrstama vlaken ...