KAJ SPOROČA BOLEČI ZOB NA POTOVANJU?

Potovanje je eden od najboljših načinov za sprostitev in zmanjšanje stresa, zato je potovanje lahko učinkovit beg od stresa - odklop od stresnega vsakdana.

Pa vendar je potovanje za telo stres. Sprememba okolja, sprememba klime, sprememba dnevnega ritma, sprememba prehrane... je lahko pozitivni stres, ki na naše počutje vpliva blagodejno. Znano je, da ob stresu zaniha odpornost. In zaniha lahko tudi ob pozitivnem stresu.

Kaj imajo skupnega potovanje v tople ali hladne kraje, potovanje z letalom, skakanje s padalom, potapljanje... ? Prva misel so počitnice, odddih.

A skupna jim je lahko tudi bolečina zoba. Na primer potapljanje v globine in letenje na višini ter potovanje v zelo tople ali hladne kraje pomeni fizični "stres na telo". Ta lahko sproži resno bolečino v zobeh.

Hitre spremembe temperature okolja zahtevajo od našega telesa hitre prilagoditve, ki nam vzamejo nekaj energije.Hitre temperaturne spremembe pogosto razkrijejo globoke kariese in / ali asimptomatsko vnetje zobne pulpe ali prisotnost asimptomatskega granuloma. Prav tako se lahko poslabša stanje že prisotnih obzobnih žepkov pri parodontalni bolezni.

Tako višina kot globina  povzročita hitre spremembe v pritisku – padec pritiska v letalu in višji pritisk pri potapljanju v globine.

Med letenjem se včasih sproži bolečina med vzletanjem in pristajanjem, ko se na hitro spremeni pritisk. Podobna izkušnja se lahko pojavi med potapljanjem, med spuščanjem v globino in med dviganjem na površino.

Včasih nam potapljanje ali vožnja z letalom  odkrijejo da z zobom nekaj ni v redu. Lahko gre za mikroskopsko majhne defekte. Morda gre za netesno plombo, morda za sekundarni karies. Lahko gre za poko zoba.  V take špranje se ujame zrak, ki se ne more prosto krčiti ali raztezati ob hitrih spremembah pritiska in zato povzroča bolečino.

V kolikor je zob občasno poboleval že prej, lahko letenje z letalom ali potapljanje močno ojačata tako bolečino. Ob spremembah pritiska se lahko pojavi bolečina tudi v zobeh s katerimi dotlej ni bilo težav, se pa takrat izpostavijo. Podobno velja za hitre temperaturne spremembe, ki smo jim lahko izpostavljeni na potovanju.

Obiščite zobozdravnika in opravite pregled zob preden se odločite za potovanje z letalom ali potapljanje, za počitnice v toplih ali hladnih krajih, da si ne pokvarite užitkov potovanja.

Želite priti na pregled pred potovanjem? Naročite se: 031 656 907

JE MOGOČE DA IMATE SKELEČE, OBČUTLJIVE ZOBE, PA TEGA NE VESTE?

 Kaj vse lahko povzroča občutljivost zob?

»Občutljivi« zobje je kar premil opis za nenadno ostro skelečo in nervirajočo bolečino, ki se večinoma pojavi nenapovedano. Zobje tako skelijo na tistih mestih, kjer manjka sklenina in je razgaljen dentin. V dentinu oziroma njegovih kanalčkih – dentinskih tubulih se pri živem zobu (zob, ki ni endodontsko zdravljen) nahajajo podaljški celic zobne pulpe, ki dobro zaznajo in prevajajo dražljaje do zobnega živca – zobne pulpe, ki je oživčena -  kar čutimo kot boleče skelenje zoba.

Poznate vzroke, ki povzročajo skelenje zob na hladno in toplo, včasih tudi na sladko in kislo?

• Zob ki ima karies, tudi plombiran zob s sekundarnim kariesom
• Zob z izpadlo, počeno ali okrušeno plombo
• Zob, ki se je okrušil tako, da je izpostavljen dentin
• Zobje po čiščenju zobne ga kamna – kadar je zobni kamen dolgo prekrival zobe
• Recesija - umik dlesni
• Kislinske erozije povzročene s hrano, želodčno kislino, bulimijo…
• Umaknjene dlesni zaradi parodontalne bolezni – parodontoze
• Erozije zaradi nepravilnega ščetkanja zob
• Erozije zaradi premočnega ščetkanja zob
• Bruksizem – škrtanje in stiskanje zob (dolgotrajen bruksizem lahko povzroča abfrakcijo – luščenje sklenine na zobnem vratu, mikropoke v sklenini, poke zobnih kron in korenin)
• Beljeni zobje – tudi če pretiravamo z belilnimi zobnimi pastami

Je mogoče, da imate občutljive zobe, pa tega ne veste? 

Ne. Je pa mogoče, da imate razgaljene zobne vratove, erozije zob, razgaljene zobne vratove, recesije in umaknjene dlesni zaradi parodontalne bolezni, pa tega ne veste, ker vas bolečina na to ne opozarja. Kadar te spremembe potekajo zelo počasi je mogoče, da vaše celice pulpe kot izolacijo gradijo dodaten dentin, ki zaščiti zobno pulpo pred dražljaji toplo hladno. Vseeno je pomembno ob pravem času ukrepati in zaščititi take razgaljenje predele pred kariesom, ki lahko kaj hitro privede do vnetja zobne pulpe in do zdravljenja koreninskih kanalov.

Kaj lahko storite sami kadar vas zobje skelijo?

• Osvojite pravilno tehniko ščetkanja zob
• Uporabljate zobne paste s primerno vsebnostjo Fluora ter / ali zobne paste za občutljive zobe
• Spremenite režim prehrane in vrsto prehrane
• Se izogibate stresu, da zmanjšate bruksizem

Česa sami ne morete narediti glede skelenja zob in boste potrebovali pomoč zobozdravnika?

• Ugotoviti vzrok skelenja zob
• Zamenjati neustrezno, počeno plombo ali plombo s sekundarnim kariesom
• Plombirati zob če ima karies
• Izvesti bondinga zob z erozijo, abfrakcijo ali če je zob okrušen
• Izvesti Fluoriranja po čiščenju zobnega kamna
• Nanesti profesionalnega premaza na razgaljene zobne vratove in erozije ter zobe razgaljene zaradi recesije ali napredovale parodontalne bolezni
• Narediti individualne bruksistične opornice

Kdaj je zaradi skelenja zob potrebno kar najhitreje poiskati pomoč zobozdravnika?

Kadar skelenje na termične in kemične dražljaje mine hitro po tem, ko dražljaj popusti zobna pulpa še ni vnetno spremenjena in zob normalno odreagira na vitalitetni test zoba. Takrat priporočam obisk zobozdravnika, da ugotovi vzrok skelenja.

Kadar skelenje traja še nekaj časa po tem ko dražljaj mine, pa pomeni, da je zobna pulpa lahko že vnetno spremenjena. Odlašanje z obiskom pri zobozdravniku v takem primeru skoraj zagotovo vodi v nepopravljivo vnetje zobne pulpe – ireverzibilni pulpitis in posledično do zdravljenja koreninskih kanalov.

Vas skelijo zobje? Naročite se in pomagali vam bomo: 031 656 907.

Kaj je kritje zobne pulpe - zobnega živca?

Kritje zobne pulpe je postopek ki ga uporabljamo pri izredno globokem kariesu. Pri kariesu, ki je tako globok, da se nahaja v neposredni bližini zobne pulpe ali celo sega v neposredno bližino zobne pulpe – zobnega živca. S kritjem zobne pulpe lahko rešimo zob pred zdarvljenjem koreninskih kanalov ter ohranimo zob živ.

Kritje zobne pulpe, kadar je postopek uspešen zaščiti zobno pulpo pred vnetjem  – pulpitisom. Kadar pulpitis postane ireverzibilen lahko vodi v bolečino, ki spremlja vnetje zobne pulpe – pulpitis. Ireverzibilni pulpitis vodi v nekrozo - odmrtje zobne pulpe ali celo granulom.

Ireverzibilni pulpitis in nekrozo zobne pulpe pa lahko zdravimo edino z zdravljenjem koreninskih kanalov.

Namen kritja zobne pulpe je ohraniti zobno pulpo vitalno- živo. S tem, ko ohranimo zobno pulpo živo in s tem tudi živ zob, se izognemo zdravljenju koreninskih kanalov.

Na predel pulpe, ki je odprt proti ustni votlini po odstranitvi kariesa in postopku razkuževanja predela položimo tkivom prijazno zdravilo. Na predelu kjer zdravilo deluje se pulpa ogradi z dodatno zobovino – sekundarnim dentinom. Tak zob lahko zapremo z definitivno (stalno) plombo ali pa z začasno za nekaj mesecev. Ali bo metoda uspešna je odvisno predvsem od tega koliko je taka pulpa že okužena in koliko je tkivo zobne pulpe že okvarjeno ter od odpornosti vašega organizma.

Glede na to kako blizu zobne pulpe je bil karies in koliko je izpostavljena zobna pulpa ločimo:

Indirektno kritje zobne pulpe

Kadar zobna pulpa pri odstranjevanju kariesa še ni izpostavljena – exponirana in je med zobno pulpo in kaviteto še tanka plast dentina rečemo postopku prekrivanja indirektno kritje zobne pulpe.

Direktno kritje zobne pulpe

Kadar je zobna pulpa pri čiščenju kariesa razgaljena – exponirana rečemo postopku prekrivanja direktno kritje zobne pulpe.

Postopek kritja zobne pulpe je uspešen kadar zob poprej ni kazal znakov vnetja, to pomeni, da zob še ni poboleval, zobna pulpa pa je še živa in ni pulpitična.

S postopkom kritja zobne pulpe ne moremo rešiti zoba pred zdravljenjem koreninskih kanalov kadar zob že kaže znake ireverzibilnega pulpitisa, kadar pri čiščenju kariesa razgalimo – eksponiramo večji del zobne pulpe.

Zob, na katerem smo naredili kritje je potrebno spremljati. To pomeni, da je potrebno spremljati ali je še živ – vitaliteto zoba.


Imate globok karies in odlašate z obiskom pri zobozdarvniku? Morda vas kritje zobne pulpe reši pred tem da boste imeli mrtev zob ali celo granulom.

Ali veste iz česa je plomba v barvi zoba - bela plomba?

Manjkajoči del zoba se lahko izdela iz različnih materialov. Naj bolj estetski in najbolj priljubljeni so beli materiali. Spoznajte iz katrerih belih matreialov najpogosteje izdelamo bele plombe...

1. Kompozitne bele plombe

Kompozitne plombe najpogosteje imenujemo bele plombe.

Za izdelavo bele kompozitne plombe najprej očistimo karies, notranjo stran zoba kjer bomo izdelali plombo – kaviteto -  pa pripravimo za izdelavo bele plombe. Pred vnosom belega kompozitnega plombirnega materiala robove plomb primerno zabrusimo s svedri ali ultrazvočnimi nastavki. Sklenino jedkamo, nato pa vse predele luknje - kavitete zob premažemo z vezivnim materialom v zelo tanki plasti. Nato v kaviteto nanašamo kompozitni material v zelo tankih plasteh ter vsako plast sproti strdimo z lučko za material določene valovne dolžine. Ko je zadnja plast strjena, plombo oblikujemo tako da posnema naraven videz zoba in da ne moti ugriza.

Prednosti belih kompozitnih plomb:

• Kompozitne plombe so enake barve kot vaš naraven zob, z njimi lahko dosežemo dobro estetiko.
• Stanejo manj kot keramične plombe.
• Kompozitne plombe so direktne plombe in jih večinoma lahko izdelamo v enem obisku.

Slabosti belih kompozitnih plomb:

• Izdelava kompozitne plombe je bistveno zahtevnejša kot izdelava plombe iz na primer amalgama ali glasionomera.

2. Bele plombe iz glasionomernih materialov

Plombe iz glasionomernih materialov lahko izdelamo le tam, kjer nanje ne delujejo velike sile saj so manj odporne na obremenitev in obrabo. Glasionomerne plombe so lahko odlične za začasne plombe na primer kot začasna plomba med zdravljenju koreninskih kanalov ali pri kritju zobne pulpe kadar takojšnja izdelava plombe ni mogoča. Materiale za glasionomerne plombe proizvajalci neprestano izboljšujejo, zato dolgotrajne študije novejših glasionomernih plombirnih materialov še niso na voljo. Zato te materiale v naši ordinaciji uporabljamo le kot dolgotrajni provizorij.

Prednosti glasionomernih belih plomb:

• Glasionomerne plombe so na voljo v barvi vaših naravnih zob.
• Postopek izdelave je manj zahteven od izdelave kompozitne ali keramične plombe.
• Glasionomerne plombe so direktne plombe in se izdelajo v enem obisku.

Slabosti glasionomernih belih plomb:

• Glasionomerne plombe so manj trdne in imajo krajšo trajnostno dobo kot ostale vrste plomb.

3. Keramične ali porcelanske bele plombe

Dentalna keramika oziroma porcelan je poleg kompozita najpogosteje uporabljan material v zobozdravstvu. Dentalna keramika je trda, vendar krhka. Plombe iz dentalne keramike se izdela v zobnem laboratoriju na podlagi odtisa, ki ga vzame zobozdravnik v ordinaciji.

Take plombe lahko nadomestijo toliko manjkajočega zoba, kot ga manjka, omejitev skoraj ni dokler še kaj zoba gleda iz dlesni. Glede na obliko in glede na to koliko sten manjkajočega zoba nadomestimo se izdelki imenujejo različno:

• Inlay
• Overlay
• Zobna luska
• Zobna korona
• Endokrona

Prednosti keramičnih belih plomb:

• Plombe iz dentalne keramike dobro posnemajo naravno obliko in barvo zob.
• Take plombe lahko trajajo dolgo, če nimate bruksizma.

Slabosti keramičnih belih plomb:

• Pri bruksizmu lahko pride do krušenja ali pokanja keramike.
• Keramične plombe so indirektne plombe in se izdelajo v najmanj dveh obiskih.
• Stanejo več kot vse ostale vrste plomb.