torek, 20. februar 2018

Ne spreglejte znakov parodontalne bolezni - parodontoze


Parodontoza – parodontalna bolezen pogosto poteka čisto tiho. To pomeni, da se težave pojavijo tako pozno, da jo prepoznamo šele ko je že napredovala.
Glavni opozorilni znaki, da imate morda parodontalno bolezen:
  • Imate rdeče, napete, zatečene dlesni, lahko tudi boleče dlesni. Lahko delujejo svetleče.
  • Pri ščetkanju, nitkanju in čiščenju z medzobnimi ščetkami opazite kri. Lahko tudi pri žvečenju trše hrane.
  • Dlesni se krčijo in umikajo . Zobje izgledajo vse daljši ali pa imate občutek da izraščajo oz. lezejo ven.
  • Zobje so se začeli majati.
  • Pojavili so se razmaki med zobmi.
  • Opazili ste gnoj med zobom in dlesnijo.
  • Opazili ste vnetje v ustih.
  • Imate neprestan slab zadah.
  • Opazili ste spremenjen ugriz.
  • Opazili ste, da proteza ne sede več dobro na zobe.
Parodontalna bolezen je bolezen milijonov ljudi po svetu. Mnogi med njimi ne vedo, da jo imajo.

Imate katerega od znakov parodontalne bolezni? Naročite se: 031 656 907

sobota, 14. februar 2015

POKLIC ZOBOZDRAVNIK - DOKTOR DENTALNE MEDICINE





Ali ste vedeli?





Da postaneš zobozdravnik - doktor dentalne medicine po 6 letnem študiju na Medicinski fakulteti - smer dentalna medicina.
Včasih se je zobozdravniku reklo stomatolog in dentalni medicini stomatologija, smer študija na Medicinski fakulteti pa se je imenovala smer stomatologija.


Ker so usta del našega telesa in komunicirajo tako s svetom, ki nas obdaja kot z notranjostjo našega telesa seveda študij obsega tudi znanja splošne medicine v obsegu da zobozdravnik lahko opravlja posege v ustih varno za pacienta. 


V 6 letih študija študent dentalne medicine, bodoči zobozdravnik osvoji znanja iz sledečih ved / predmetov: nekateri strokovni predmeti trajajo več semestrov, večinoma pa obsegajo tako predavanja kot praktično delo, seveda pod vodstvom in nadzorom v učnih ustanovah.


Anatomija
Anestezija in reanimacija - medicina
Biokemija I. ,II.
Biologija celice
Biofizika
Čeljustna in zobna ortopedija
Dermatovenerologija
Družinska medicina
Farmakologija
Fiksna protetika
Fizikalna medicina in rehabilitacija
Fiziologija II. letnik
Ginekologija in porodništvo
Gnatologija
Higiena
Histologija z embriologijo
Humana genetika
Infekcijske bolezni in epidemiologija
Interna medicina
Kirurgija
Medicina v izrednih razmerah - samo izbirni predmet
Medicinska deontologija s filozifijo 
Medicinska terminologija 
Mikrobiologija in imunologija 
Nevrologija 
Oftalmologija 
Onkologija in radioterapija 
Oralna in maksilofacialna kirurgija 
Ortopedija 
Otroško in preventivno zobozdravstvo 
Otorinolaringologija 
Patologija 
Patološka fiziologija 
Pediatrija - osnovni in izbirni program 
Predklinčina protetika 
Psihiatrija 
Psihologija 
Radiologija 
Snemna protetika 
Socialna medicina 
Sodna medicina 
Ustne bolezni in parodontologija 
Zgodovina medicine in stomatologije 
Zobne bolezni in normalna morfologija zobnega organa

Po končanem programu sledi še staž v učnih ustanovah in strokovni izpit.

Delo zobozdravnika v praksi si lahko ogledate na www.zobzdravstvo.com 

Vir kataloga : http://www.mf.uni-lj.si/vsebina/menu1/175 

nedelja, 8. februar 2015

POVEZAVA MED TOBAKOM IN KARIESOM PRI NAJSTNIKIH

Raziskave kažejo na to, da lahko povežemo porast kariesa pri najstnikih, ki uporabljajo tobačne izdelke. Tako izdelke za kajenje, kot tobačne izdelke, ki niso za kajenje. Raziskava je zajela 10.068 adolescentov – najstnikov starih med 16 in 19 let v obdobju 6 let na Švedskem.


Raziskava je pokazala da je uporaba tobaka pomembno povezana s porastom prisotnosti kariesa že v obdobju treh let ne glede na socialno ekonomski in geografski položaj najstnikov.




torek, 20. marec 2012

Zalivanje in plombiranje zob


Zalivanje in plombiranje zob

Nekateri zobje imajo na griznih ploskvah grabenčke (fisure), ki so zelo globoki, se pogosto temno zabarvajo in jih tudi pri zelo skrbnem ščetkanju ne moremo temeljito očistiti. Zato te grabenčke zalijemo.

Zalivanje je postopek, pri katerem grabenčke najprej profesionalno očistimo in nato zalijemo s posebnim zalivanju namenjenim kompozitnim materialom.

Začasne plombe imajo namen zapore zoba pri zdravljenju in zaščiti zob v času do dokončne oskrbe, kadar je potrebno zaradi drugih posegov ali okoliščin dokončno oskrbo zoba odložiti.

Stalne plombe naredimo, kadar nam razmere dopuščajo dokončno oskrbo zoba s plombo.

nedelja, 16. oktober 2011

Pravilna tehnika čiščenja zob

Pacienti pogosto tožijo: »Uporabljam najmehkejšo ščetko, a mi še vedno krvavijo dlesni.« Dlesni krvavijo, kadar zobna obloga ni bila ustrezno odstranjena, to pa je odvisno od kombinacije izbire zobne ščetke in tehnike čiščenja. Le pravilna tehnika čiščenja ob sočasni uporabi ustrezne oblike, velikosti in mehkobe zobne ščetke zagotavlja zdrave dlesni in zobe brez kariesa. Grizne ploskve zob ščetkamo v smeri loka zob. Vsak gib naredimo desetkrat. Kadar vodimo ščetko po griznih ploskvah zob v smeri proti zadnjim zobem, se vlakna nagnejo naprej in izpustijo zadnji zob, zato je prav, da vlakna zobne ščetke nastavimo za zadnji zob in napravimo poteg po zobnem loku proti sprednjim zobem. To ponovimo desetkrat. Stranske ploskve zob vedno ščetkamo od dlesni proti zobu, torej od rdečega proti belemu. Tako očistimo ploskve zob z zunanje (lične) strani in enako naredimo na ploskvah zob z notranje (ustne) strani. Notranjo stran sprednjih zob ščetkamo tako, da držalo obrnemo pokonci in ščetkamo od dlesni proti zobu. Vsak poteg na enem mestu naredimo desetkrat. Najbolje je, da število potegov štejemo, saj bomo tako zagotovili, da bo ščetkanje res temeljito in bo trajalo tri minute.

Za čiščenje zob, ki niso izrasli v ravni vrsti (prekrižani zobje, navznoter ali navzven pomaknjeni zobje, zasukani zobje, večje vrzeli ali zelo tesno stanje, delno izrasli zobje, razgaljena razcepišča korenin ...), so na voljo specialne zobne ščetke različnih oblik:
  • tanka ščetka s kupolasto prirezanimi ali koničasto prirezanimi vlakni v treh mehkobah,
  • ozka zobna ščetka z le dvema vrstama vlaken ...

torek, 20. september 2011

Zdravljenje koreninskih kanalov

Boleč zob je ena hujših bolečin, ki se nam lahko pripeti. Kadar karies doseže zobno pulpo (zobni živec), moramo zob "zdraviti". Vsak zob ima v zobni kroni votlinico, ki se v korenini nadaljuje v kanal. Vsaka korenina ima vsaj en kanal, lahko jih ima več. Kadar je zobna pulpa bolezensko spremenjena (pri tem ni nujno, da boli), moramo vso vsebino te votlinice in kanalov izprazniti, izčistiti in dobro razkužiti.

Pri zdravljenju uporabljamo tudi aparate za strojno širjenje koreninskih kanalov, ultrazvočno širjenje in razkuževanje koreninskih kanalov, za elektronsko določanje dolžine koreninskih kanalov ... Redko lahko pozdravimo zob le z enim obiskom. Običajno jih je potrebnih več. Ko so koreninski kanali čisti in zob ne boli, koreninske kanale z različnimi tehnikami napolnimo s posebnimi polnili. Prav je, da tak zob spremljamo in kontroliramo, dokler je v ustih. Za zobe, ki smo jih zdravili pri nas, vodimo evidenco spremljanja vaših zdravljenih zob. Zdravljenje koreninskih kanalov je praviloma neboleče.