VLOGA SLINE:
Slina v ustih ima vlogo narediti:
ZNAKI SUHIH UST :
Ustnice, ki se neprestano luščijo – heilitis
Razpokan jezik
Preobčutljivost zob
Karies na zobnih koreninah
Kariesi na vrških zob
Oportunistična glivična vnetja
Težave pri govoru
Motnje okusa
Motnje
pri žvečenju in požiranju, kar na dolgi rok lahko povzroči okvare
požiralnika, aspiracijo hrane (hrana zaide v sapnik – se nam zaleti), ki
lahko povzroči aspiracijsko plučnico
VZROKI ZA SUHA USTA SO LAHKO IZJEMNO RAZLIČNI IN LAHKO NASTANEJO ZARADI:
DEHIDRACIJE:
Dehidracija zaradi premajhnega vnosna tekočine.
Dehidracija
zaradi prevelikega vnosa soli, mineralov, vitaminov v prehranskih
dodatkih. Če na primer zaužijemo preveč vodotopnih prehranskih dodatkov
na primer vitaminov, jih želi telo izločiti. Da pa jih telo sploh lahko
izloči mora pri tem izločiti veliko vode. Zato ne pretiravajte z vnosom
kot so na primer vitamini in minerali. Zato ni priporočljivo jemati več
mineralov in vitaminov kot so dnevne priporočene doze.
HORMONOV:
Hormoni, ki se sproščajo pri stresu
Hormoni, ki se sproščajo pri strahu
-
-
ZMANJŠANEGA IZLOČANJA SLINE:
Zaradi starosti, ko žleze slinavke ne delujejo več tako dobro
Pri obsevanju glave in vratu ter kemoterapije pri terapiji raka
Razne bolezni, kot na primer Sjögrenov sinrdom, ki prizadene žleze slinavke.
DROG: (k drogam tuja literatura šteje vse našteto)
Kanabis, amfetamini, metamfetamini …
Kava
Alkohol
Nikotin
Športne in energetske pijače
Pravi čaj
ZDRAVIL:
Antidepresivi
Antipsihotiki
Pomirjevala in zdravila proti strahu
Zdravila proti alergijam
Diuretiki – zdravila za odvajanje vode
Zdravila proti povečanemu krvnemu tlaku
Protibolečinska zdravila
In še nekatera druga zdravila
PODATKA KOLIKO LJUDI IMA PRI NAS TAKE TEŽAVE NI
Statističnih
podatkov o tem koliko ljudi ima težave s suhimi usti ni, saj je
zaznavanje suhih ust zelo individualno. Včasih šele v ordinaciji zaznamo, da ima nekdo suha usta, saj premalo sline lahko povzroča za suha usta
značilen karies na koreninah zob in na ta način posumimo, da gre za suha
usta, predvsem za premajhno izločanje sline. V tuji literaturi pa lahko
najdemo podatek, da se v zadnjem letu s sindomom suhih ust sreča kar 76
% populacije.
SUHA USTA SO LAHKO POVEZANA TUDI Z RESNIMI BOLEZNIMI
Suha
usta so lahko resen problem pri boleznih, pri katerih je vzrok suhih ust
okvara žlez slinavk. Ta nastane na primer pri Sjögrenovem sindromu, ki
je avtoimuna bolezen, pri zdravljenju rakavih obolenj, ki potrebujejo
kemoterapijo in / ali obsevanje v področju glave in vratu. Včasih pa
tudi v starosti.
KAKO SI LAHKO UČINKOVITO POMAGAMO PRI SINDROMU SUHIH UST?
Najprej
poskušamo ugotoviti vzrok suhih ust. Če gre za sicer zdravo osebo gre
najverjetneje za premajhen vnos tekočin. Pijače kot so kava, alkoholne
pijače, športne in energijske pijače ter pravi čaj telo dehidrirajo.
Zato je potrebno oceniti koliko takih pijač popijemo dnevno in jih
zamenjati s pijačami, ki ne dehidrirajo.
Če so suha usta
posledica zdravil,
ki povzročajo dehidracijo, jih je morda možno zamenjati. Ob zavedanju,
da neko zdravilo, ki ga jemljemo povzroča dehidracijo pa je smiselno
povečati vnos tekočin, ki ne dehidrirajo.
Če suha usta povzročata strah in stres, se jima poskušamo izogibati.
Zdravila
za suha usta ni, le nasveti kako stimulirati večje izločanje sline ter
blaženje težav. Priporočamo srkanje vode po požirkih čez ves dan, lahko
si pomagamo z umetno slino v obliki gelov, razpršil in ustnih vod, ki se
dobijo v lekarnah v ta namen.
Za
stimuliranje izločanja sline se dobijo v lekarnah tudi posebni žvečilni
gumiji za suha usta. Pomaga pa tudi lizanje kislih bombonov brez
sladkorja.
Priporoča se tudi sladoled večkrat v majhnih količinah, pri čemer je potrebno paziti, da ne dobite ozeblin.
Pomaga
tudi uživanje majhnih količin maščobe kot na primer kokosova maščoba,
margarina, maslo, olivno olje … ki jo 3 – krat dnevno razmažete po ustih z
jezikom.
Predvsem ponoči skrbite za primerno vlažnost zraka.
Hrana
naj bo mehka, po možnosti bolj tekoča, na primer juhe, pire krompir,
jogurti, napitki… Izogibajte se suhi in trdi hrani, ki sicer zahteva
veliko tekočine, da se v ustih razmoči, kot na primer piškoti. Modro se
je izogibati tudi pikantni in začinjeni hrani. Ob obroku večkrat popijte
majhne požirke vode, da bodo grižljaji manj gosti.
-
KDAJ POISKATI POMOČ ZOBOZDRAVNIKA?
Strokovno
pomoč je potrebno poiskati, kadar v ustih opazite ranice ali razjede.
Pomoč je potrebno poiskati tudi, če opazite, da postajajo korenine zob
ob dlesni temne rjave do črne, saj lahko to pomeni, da je nastal karies
na koreninah zob.
Kadar se pojavijo težave s
požiranjem se je dobro obrniti na zdravnika, ki bo ocenil ali je težava
res samo zaradi premalo sline ali gre morda za kako resnejše obolenje v
grlu ali na vratu.
PROFESIONALNO ČIŠČENJE IN FLUORIRANJE V ZOBOZDRAVSTVENI ORDINACIJI:
Intenzivno
profesionalno fluoriranje se priporoča pod kontrolo zobozdravnika
oziroma ustrezno izobraženega medicinskega osebja. Koncentracije fluora
so bistveno višje. Profesionalno fluoriranje se opravi takoj po
profesionalnem čiščenju.
Koncentracije fluora za profesionalno fluoriranje se gibljejo med 12.500ppm in 22.600 ppm in niso namenjene domači uporabi!
VZDRŽEVANJE NEGE ZOB PRI SUHIH USTIH DOMA:
Fluoriranje zob z zobnimi pastami – kot vzdrževanje je zelo priporočljivo.
V zobovini –
sklenini
neprestano poteka presnova kalcija. Slkenina je pretežno zgrajena iz
kalcij hidroksiapatitnih kristalov. Ko je v naših ustih okolje kislo, po
hranjenju ali pitju kislih in sladkih pijač se kalcij iz sklenine
izplavlja. Ko se kislost v ustih zmanjša se kalcij vgrajuje nazaj v
hifroksiapatitne kristale.
Če v tej fazi dodajamo fluor, se na nekaterih
mestih namesto kalcija vgradi v hidroksiapatitne kristale fluor.
Nastanejo fluoroapatitni kristali, ki so odpornejši na kisline. Poleg
tega ima fluor tudi razkužilno funkcijo, na kar se je v zadnjem času kar
malo pozabilo.
Vendar se kalcij in fluor lahko vgradita nazaj v zobovino le, če so zobje dobro mehansko očiščeni.
Zato redno in temeljito očistite vseh pet ploskev vsakega zoba.
PRIPOROČENE KOLIČINE FLUORA V ZOBNIH PASTAH:
Za
odrasle in otroke starejše od 6 let oziroma od izrasti prvega stalnega
zoba dalje je za vzdrževanje dovolj uporaba zobne paste s 1500 ppm
fluora v zobni pasti 2x dnevno
Za otroke 2 - 6 let 1000 ppm fluora v zobni pasti 2x dnevno
Za
otroke od 1 - 2 leta 500 ppm fluora v zobni pasti 1x dnevno ob
predpostavki, da zna otrok dobro izpljuniti. Dokler ne znajo izpljuniti
se zobna pasta odsvetuje.